arhitektura

Arhitektura

Preprosto prostor prihodnosti

Stolpnica TR3 na ljubljanskem Trgu republike ni običajna stolpnica. To daje slutiti že njena
avantgardna oblika tristrane prizme in njena umeščenost v prostor strogega mestnega jedra,
kjer so se v preteklosti sprejemale ključne urbanistične, gospodarske in politične odločitve z
daljnosežnimi vplivi na nacionalno prihodnost. In tudi danes ni prav nič drugače.
Arhitekt Edvard Ravnikar je leta 1960 zmagal na natečaju za izgradnjo novega republiškega
političnega središča. Obsežen kompleks, ki so ga gradili več kot dvajset let in se je v
marsičem spremenil od prvotnega načrta, vključuje osrednjo ploščad, dvanajstnadstropni
stolpnici s trikotnim tlorisom, razpotegnjeno stavbo veleblagovnice Maximarket in Cankarjev
dom. Markantni stolpnici Nove Ljubljanske banke in TR3 z značilnima kapama sta bili
dokončani leta 1976. Stolpnica TR3 ima višjo bakreno kapo, nobena od stolpnic pa ne
dosega višine, predvidene v prvotnem načrtu, saj sta zaradi tedanjih političnih razlogov za
polovico nižji. Arhitekt, ki je stremel k oblikovanju reprezentančnega velemestnega trga in
je za svoje delo prejel Prešernovo in Plečnikovo nagrado, je prvotni zasnovi sčasoma dodajal
nove elemente, med njimi mogočen objekt Cankarjevega doma. Stavba, ki so jo dogradili
leta 1983, je bila sprva namenjena prireditvam in družbenopolitičnim zborovanjem,
sčasoma pa je Cankarjev dom prerasel v največjo nacionalno kulturno-kongresno ustanovo.
Stolpnica TR3 je tudi danes eden najbolj reprezentativnih objektov Trga republike. Ta
monumentalni urbani prostor daje pomemben pečat tako strogemu središču kot celotnemu
mestu, kot prestižen center politične in gospodarske moči pa je prostor, kjer se aktivno
ustvarja prihodnost države in naroda.

TLORIS TIPIČNEGA NADSTROPJA

tloris tipičnega nadstropja TR3

Trg republike skozi čas

Trg republike, nekdanji Trg revolucije, je največja ploščad in trg v Ljubljani. Leži zahodno
od starega mestnega jedra in vzhodno od parka Tivoli. Dolga leta je bilo na njem javno
parkirišče, po prenovi, zaključeni leta 2014, pa je trg spet vzpostavljen kot glavni mestni in
državni trg. Čez Plečnikov trg se s podhodom Trg republike povezuje s parkom Zvezda in
Kongresnim trgom ter srednjeveškim mestnim jedrom.

Junija 2014 je bil Trg republike zaradi svojega simbolnega in nacionalnega pomena
razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Na področju današnjega Trga republike je bilo obzidje Emone ter več antičnih stavb,
kasneje pa zgodnjekrščanska naselbina. Med izkopavanji so arheologi našli več
dragocenih artefaktov, ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana. V 17. stoletju je na tedaj
opuščenem prostoru turjaška gospoda uredila prostran baročni vrt, ki postane kasneje del
Uršulinskega samostana, bolj znan kot »nunski vrt«. Obrobje vrta so pozidali med obema
vojnama.
Po drugi svetovni vojni je bil »nunski vrt« nacionaliziran. Med letoma 1962 in 1982 je
bila opravljena večja arhitekturna pozidava ožjega območja trga in okolice, ki jo je opravila
skupina arhitektov pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja. Leta 1963 so začeli
graditi parkirno hišo, oktobra 1964 je bila gradnja začasno prekinjena zaradi pomanjkanja
denarja. Leta 1965 je bil zgrajen prizidek h Gimnaziji Jožeta Plečnika, leta 1971 blagovnica
Maximarket in stolpnica Nove Ljubljanske banke s prizidkom in ploščadjo. Leta 1975 je bilo
urejeno območje nekdanjega »nunskega vrta« in postavljen spomenik revoluciji. Leta 1976
je bila dograjena še stolpnica TR3 s prizidkom. Cankarjev dom so začeli graditi leta 1979 in
ga končali 1981.
26. junija 1991 je bila na Trgu republike s slovesno proslavo razglašena samostojnost
Republike Slovenije. V spomin na ta dogodek se na trgu vsako leto odvija slovesnost. Trg
je bil leta 2014 prenovljen in od takrat je namenjen le še pešcem in prireditvam, nikakor
pa ne več parkiranju. S celovito prenovo ploščadi je tako ponovno vzpostavljena njena
temeljna funkcija osrednjega mestnega in državnega trga.

Manj?

Več?

Zemljevid

Kontakt

Pošljite povpraševanje:

Ali pa nas pokličite:

+386 (0)1 300 14 36

Spletno mesto uporablja piškotke, s pomočjo katerih lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Se strinjam Informacije o piškotkih